Putin in Ši z ramo ob rami: Kitajska in Rusija krepita partnerstvo proti Zahodu

Kitajski predsednik Ši Džinping je svojo državo na dvodnevnem vrhu Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO) predstavil kot vodilno silo globalne gospodarske stabilnosti in obljubil na stotine milijonov dolarjev pomoči svojim partnerjem. In to prav v času, ko ameriški predsednik zaostruje svetovno trgovinsko vojno v sklopu politike "Najprej Amerika".

Osrednji del dvodnevnega vrha je bil sicer poudariti vlogo Kitajske kot svetovne voditeljice ter njeno trajno partnerstvo z Rusijo. Kitajska in Rusija si namreč prizadevata preoblikovati svetovno ravnotežje moči v svojo korist – na račun ZDA in njenih zaveznikov.

"Izkoristiti moramo prednosti naših ogromnih trgov in gospodarsko dopolnjevanje med državami članicami, izboljšati moramo tudi olajšave za trgovanje in naložbe," je Ši dejal svetovnim voditeljem, zbranim na vrhu SCO – poleg ruskega predsednika Vladimirja Putina sta bila tam tudi indijski premier Narendra Modi in turški predsednik Recep Tayyip Erdogan.

Kitajski voditelj je obljubil tudi dve milijardi juanov (239 milijonov evrov) nepovratnih sredstev državam članicam SCO v tem letu in dodatnih 10 milijard juanov (1,2 milijarde evrov) posojil bančnemu konzorciju SCO. Prav tako je pozval k čimprejšnji ustanovitvi razvojne banke SCO, ki bo podpirala varnostno in gospodarsko sodelovanje med državami članicami.

Čeprav Ši v svojem nagovoru ni neposredno omenil ZDA, je kitajski predsednik obljubil, da se bo uprl "hegemonizmu, hladnovojni mentaliteti in praksam ustrahovanja".

Te izraze kitajski predsednik pogosto uporablja kot kritiko svetovnega reda, v katerem prevladujejo ZDA in zahodni zavezniki. Medtem ko Trump vznemirja druge države s trgovinsko vojno, izstopanjem iz mednarodnih organizacij, krčenjem tuje pomoči in grožnjam na družbenih omrežjih, Peking ZDA vidi kot dejavnik, ki spodkopava mednarodni red, ki ga je Kitajska pomagala graditi, in kot priložnost, da ponudi lastno alternativo.

"Zavzemati se moramo za enakopraven in urejen multipolaren svet ter za gospodarsko globalizacijo, ki je koristna za vse in vključujoča, ter narediti globalni sistem upravljanja bolj pravičen in uravnotežen," je dejal Ši.

Ruski predsednik Putin, ki je podprl Šijeva prizadevanja, je še pozval SCO, naj oblikuje "nov varnostni sistem" za Evrazijo, ki bi predstavljal alternativno zahodnim zavezništvom, ki jim sam že dolga leta nasprotuje. Po njegovih besedah bi SCO lahko ustvaril "sistem, ki bi nadomestil zastarele evrocentrične in evroatlantske modele ter upošteval interese najširšega kroga držav".

Vrh SCO je predstavljal tudi pomembno točko poglobitve vse tesnejših odnosov med Rusijo in Kitajsko ter dolgoletnega osebnega prijateljstva med obema avtoritarnima voditeljema. Ši in Putin sta se srečala že v nedeljo zvečer, ko je kitajski predsednik gostil slavnostno večerjo za svetovne voditelje, ki se udeležujejo vrha.

Na posnetkih ruske državne tiskovne agencije je mogoče videti Šija in Putina v živahnem in sproščenem pogovoru. Nasmejana podoba sicer zadržanega kitajskega voditelja je kar dober dokaz, da so njegovi odnosi z ruskim kolegom vse boljši.

Po skupinski fotografiji sta se Ši in Putin nato sprehodila mimo zbranih z ramo ob rami. Do srečanja je prišlo nekaj tednov za tem, ko se je Putin na Aljaski srečal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, kjer je bila glavna tema pogovorov morebiten konec ruske ofenzive v Ukrajini.

Putin je v nagovoru na vrhu SCO ponovil svoje stališče o vojni v Ukrajini, češ "da kriza ni nastala kot posledica ruske agresije proti Ukrajini, temveč kot posledica državnega udara v Ukrajini, ki ga je podprl in izzval Zahod".

Ruski predsednik je tudi pohvalil prizadevanja Kitajske in Indije za iskanje rešitev za konflikt ter izrazil razumevanje glede pogovorov z ameriškim predsednikom Trumpom kot "pomemben korak na poti k miru v Ukrajini". Dodal je, da bo prisotne kolege ob robu vrha na bilateralnih srečanjih seznanil s podrobnostmi sestanka z ameriškim kolegom na Aljaski.

Kitajska sicer že od samega začetka ruske invazije v Ukrajini predstavlja ključni steber diplomatske in gospodarske podpore Putinovemu režimu, čeprav na zunaj ohranja videz nevtralnosti v tem konfliktu.

Kitajska podjetja so začela množično kupovati rusko nafto po znižanih cenah in ji tako zagotavljati ključno trgovinsko podporo, vključno z izdelki dvojne rabe, za katere zahodni voditelji trdijo, da poganjajo rusko obrambno industrijo. Peking se teh obtožb brani na način, da gre za "normalno trgovanje" z Rusijo.

Trump je med poletjem Kitajsko opozoril, da bi lahko uvedel visoke carine na njeno blago, če bo še naprej kupovala energente iz Rusije. Čeprav so ZDA prejšnji teden uvedle takšne ukrepe proti Indiji, so grožnjo Kitajski za zdaj zaustavile, saj si prizadevajo za širši trgovinski dogovor s Pekingom.

Je pa uvedba 50-odstotnih carin na uvoz iz Indije ohladila odnose med indijskim premierjem Modijem in Trumpom, na drugi strani pa pospešila povezovanje – sicer zadržanih odnosov – med New Delhijem in Pekingom.

Narendra Modi se je v nedeljo prvič po sedmih letih srečal s kitajskim predsednikom, v ponedeljek pa je na vrhu voditeljev poudaril pomembnost indijskih vezi z Rusijo in Kitajsko. S Putinom sta se objela, nato pa sta skupaj stopila do kitajskega voditelja in ga pozdravila. Trojica voditeljev se je nato zapletla v sproščen pogovor, poln smeha.

Po mnenju analitikov vrh SCO v očeh kitajskega predsednika Ši Džinpinga predstavlja ključni trenutek kitajske diplomatske ofenzive. V sredo bo v Pekingu potekala še velika vojaška parada, kjer bosta prisotna še ruski predsednik Putin in severnokorejski voditelj Kim Džong Un.

Kitajski uradniki so letošnji vrh voditeljev SCO označili kot največjega doslej, saj se ga udeležuje več kot dvajset svetovnih voditeljev, med drugim še iz Irana, Pakistana, Belorusije, Kirgizistana, Tadžikistana in Uzbekistana.

Avtorji članka: Simone McCarthy, Nectar Gan, Rhea Mogul/CNN